Gradbeništvo ima velik vpliv na okolje, ki sega od izkoriščanja naravnih virov, proizvodnje in prevoza materialov, gradnje in rušenja do vpliva zgradbe na okolje. Da bi kar najbolj zmanjšali vpliv gradbeništva na okolje, je potrebno zmanjšati uporabo primarnih virov ter poskrbeti za pripravo in uporabo sekundarnih surovin. Potencial za recikliranje gradbenih odpadkov je večinoma iz inertnih materialov, iz katerih lahko dobimo nove zmesi zrn in manjše frakcije odpadkov, kot so plastične mase, kovine in lesni odpadki. V zadnjem času intenzivno razmišljamo o uporabi voluminoznih inertnih in nenevarnih odpadkov v gradbeništvu in v industriji gradbenih proizvodov, saj obstaja možnost uporabe takšnih odpadkov pri zemeljskih delih (npr. pri gradnji prometnic), v cementnih betonih in maltah, v opečni industriji in v industriji polimerov.

Kako ravnamo z odpadki, nam v prvi vrsti narekuje država s svojimi predpisi, po drugi strani pa vse prevečkrat v naši okolici opazimo neustrezno odložene gradbene ruševine, ki ne samo, da kazijo pogled na okolico, ampak tudi pomešane z raznimi odpadki predstavljajo ekološko nevarnost. Ekološka zavest je v naši državi v zadnjem času dobila vse pomembnejši pomen in vsi, ki se srečujemo z omenjeno problematiko, se zavedamo, da je potrebno nekaj storiti na boljše.

Ministrstvo za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje je izdalo O-Projektu kot upravljalcu na podlagi petega odstavka 8. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev in 82. člena Zakona o varstvu okolja okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo nenevarnih gradbenih odpadkov na napravi – objektu “Naprava za predelavo gradbenih odpadkov” na območju industrijske cone Lik Kočevje v skupni količini 50.000 ton/leto odpadkov.

Naprava se sestoji iz:

  • utrjene manipulativne površine,
  • utrjenega parkirišča,
  • boksov za prevzete odpadke,
  • boksov za predelane materiale,
  • drobilca Extec C-10 nameščenega na AB platoju.

KLASIFIKACIJA ODPADNIH GRADBENIH MATERIALOV

Odpadni gradbeni materiali so po svoji strukturi in izvoru nastanka možni v najrazličnejših kombinacijah od naravnih in industrijskih pogojev nastajanja. Glavne skupine gradbenih odpadkov s klasifikacijsko številko 17, kot jih – razvrščene po materialih – sistematizira evropski katalog odpadkov v Pravilniku o ravnanju z odpadki so:

– beton, opeka, ploščice in keramika
– les, steklo in plastika
– bitumenske mešanice, premogov katran in katranski izdelki
– kovine (vključno z zlitinami)
– zemlja (vključno z izkopano zemljino z onesnaženih krajev), kamenje in zemeljski izkopi
– izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest
– gradbeni materiali na osnovi gipsa
– drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov.

UPORABNOST RECIKLIRANIH MATERIALOV

Materiali, ki so kakovostno reciklirani, imajo različne možnosti uporabe in se kot sekundarna surovina uporabljajo za nadaljnjo uporabo v gradbeništvu, predvsem v cestogradnji in ostalih panogah, povezanih z gradbeništvom. Pomisleki so pri nas še vedno prisotni, ko se govori o ponovni uporabi odpadnih materialov.

Kriteriji za uporabo recikliranih materialov so:

– tehnična izenačenost z drugimi materiali,
– ekonomska enakovrednost klasičnim materialom,
– okolju prijazni materiali.

PODROČJE UPORABE OMENJENIH MATERIALOV

– cestogradnja: • protihrupni nasipi • nevezane vozne površine in poti • nasipi • zasipi in prekritja • zasipni material (kanalizacijski vodi, vodovodi…) • utrditve in izboljšanje nosilnosti tal • nevezane nosilne plasti (področje uporabe E) • vezane nosilne plasti s hidravličnimi vezivi • vezane nosilne plasti z bitumenskimi vezivi • asfaltne obrabne plasti • cementnobetonske krovne plasti
– nasipni material (nasipi, vodne pregrade…)
– zasipi jarkov
– zasipi med temelji
– drenaže
– za sanacije (deponij, posledic rudarjenja, drugih posegov v okolje)
– rekultiviranje okolice
– gradnja športnih igrišč