Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je za varno odstranjevanje azbestno cementne kritine v Sloveniji pooblaščenih 360 izvajalcev (seznam je objav­ljen na spletni strani agencije) in med njimi smo tudi mi.

OPIS

Azbest je zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti v zgodovini veljal za čudežno snov, uporabljali so ga praktično povsod. Največ azbesta se je uporabljalo v gradbeništvu, predvsem za azbestno-cementne izdelke, med katerimi so bile najpogostejše ravne ali valovite strešne kritine, fasadne plošče, azbestno-cementne protipožarne stene ter vodovodne in kanalizacijske cevi. Do prvih prepovedi uporabe azbesta je prišlo v osemdesetih letih, ko je Mednarodna organizacija za raziskovanje raka objavila ugotovitve o karcinogenih učinkih azbesta. V Sloveniji smo uporabo azbesta v celoti prepovedali leta 2003, vendar konec proizvodnje in prodaje azbestnih izdelkov žal ne pomeni tudi konca težav, povezanih z njim. Vsako leto se srečujemo z novimi primeri azbestoze, pljučnega raka in drugimi oblikami bolezni, ki jih povzroča azbest. Azbest, ki se nahaja v stavbah, postane nevaren, ko material dotraja, se poškoduje, ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje. Najbolje je, da izdelke iz azbesta, ki niso dotrajani ali poškodovani, pustimo pri miru in jih po možnosti na površini še zaščitimo.

ODDAJA AZBESTNO-CEMENTNIH ODPADKOV ZBIRALCU GRADBENIH ODPADKOV

Investitor lahko azbestno-cementne odpadke prepusti v nadaljnje ravnanje tudi zbiralcu gradbenih odpadkov, ki je vpisan v evidenco zbiralcev gradbenih odpadkov. Investitor mora od zbiralca gradbenih odpadkov za prevzete azbestne odpadke pridobiti potrjen evidenčni list o ravnanju z odpadki, ki je dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov zbiralcu. Če je azbestno-cementne odpadke oddal zbiralcu izvajalec gradbenih del, se mora potrjeni evidenčni list glasiti na investitorja. Investitor lahko pridobi potrjen evidenčni list o oddaji azbestno-cementne odpadke v zbiranje tudi od izvajalca gradbenih del, če ima ta dovoljenje za zbiranje gradbenih odpadkov.

V Sloveniji smo na dobri poti za doseganje ciljev glede problematike azbestnih odpadkov, saj imamo ustrezno zakonodajo na področju prepovedi uporabe azbesta, ravnanja z azbestnimi odpadki in varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Do želenih ciljev pa nas bo pripeljalo tudi zavedanje in ozaveščanje ljudi o problemu azbesta kot rakotvorne snovi v okolju, pravilno ravnanje z azbestnimi odpadki, njihovo varno odstranjevanje in dosledno upoštevanje in izvajanje predpisov na tem področju. V nasprotnem primeru lahko z nestrokovnimi dejanji povzročimo več škode kot koristi.